|
|
PripomočkiV drugih jezikih
|
Prva svetovna vojnaPŕva svetôvna vôjna je bil vojaški spopad v letih 1914-1918 med silami antante, na strani katere so se bojevale Francija, Rusija, Kraljevina Srbija, Združeno kraljestvo, od leta 1915 dalje pa tudi Italija, ter centralnimi silami, na strani katerih so se bojevale Avstro-Ogrska, Nemčija, Turčija in Bolgarija. Leta 1917 so v vojno na strani antante stopile tudi Združene države Amerike in napovedale vojno Nemčiji. Čeprav je večina glavnih bojev potekala na evropskih tleh, je tako ime dobila, ker so bile vanjo vpletene države iz vsega sveta. Zaradi gromozanskih izgub v ljudeh in materialu ter trpljenja vojakov in civilistov so ji pravili tudi vojna, ki bo končala vse vojne, vendar pa se je na koncu vojne le malokdo zavedal, da bo to le dvajsetletno premirje in da se na obzorju pojavlja že nov spopad, v katerem bo mrtvih več nedolžnih civilistov kot vojakov. Vojna je povzročila razpad Nemškega, Avstro-Ogrskega, Otomanskega in Ruskega cesarstva ter oznanila začetek zatona mogočnega Britanskega imperija, iz ozadja pa se je kot nova svetovna velesila začela dvigati ZDA. Z razpadom Ruskega cesarstva pa so na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo celotne Evrope in sveta. Po skoraj devetdesetih letih od njenega konca se zdi, da prva svetovna vojne še vedo meče svojo temno senco na Balkan in Bližnji vzhod.
[uredi] Vzroki in začetki prve svetovne vojnePred prvo svetovno vojno je bilo ravnotežje v Evropi zelo krhko. Vojno so najbolj željno pričakovali Nemci, zahtevali novo delitev kolonij in hoteli svoje ozemlje razširiti. Francozi pa so se hoteli maščevati zaradi prejšnjih vojn. Ko je prišlo do nasprotij med Francijo in Veliko Britanijo, je Nemčija računala, da bo na svojo stran pridobila Britance. Povečanje mornarice je tako prestrašilo Britanijo, da je s Francijo sklenila sporazum entente cordiale. Iz strahu pred Nemčijo in njeno zaveznico Avstro-Ogrsko se je tudi Rusija začela povezovati z njima in tako se je Evropa razdelila na dva tabora (antanto in centralne sile). Leta 1882 je k centralnim silam pristopila še Kraljevina Italija, ki si je zaradi boljših ponudb antante kasneje premislila. Vojaški načrt Nemcev je bil najprej premagati Francoze in Britance, nato pa še Rusijo. [uredi] Povod za vojnoPrvo svetovno vojno je sprožil atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28. junija 1914 (Vidov dan) v Sarajevu. Atentat je izvedel Gavrilo Princip, član organizacije »Mlada Bosna«. Zaradi tega je Avstro-Ogrska, dne 23. julija 1914, izročila Kraljevini Srbiji ultimat, v katerem je zahtevala preiskavo ozadja uboja prestolonaslednika, prepoved protiavstro-ogrskih društev oz. organizacij, opravičilo ... Srbija je 25. julija 1914 odgovorila, da se strinja z opravičilom in razpustitvijo organizacij, ni pa privolila k predlogu, da pridejo |avstro-ogrski preiskovalci v Srbijo in pomagajo pri preiskavi. Avstro-Ogrska je ta odgovor izrabila kot razlog, da je 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji. [uredi] ZačetkiTakrat je Evropa postala obsežno bojišče, razdeljeno na več front. zahodno fronto (od obal Severnega morja do švicarske meje), vzhodno fronto (od Baltika do romunske meje), balkanska fronta, črnomorska in kavkaška (Mezopotamija, Palestina, Sirija), solunska fronta, ter soška fronta, ki je potekala po slovenskem narodnostnem ozemlju. Uporabljali so različna orožja: minomete, puške, topove, tanke, možnarje, tudi letala, balone in bojne pline ... Nekatere izmed naštetih stvari so bile v prvi svetovni vojni uporabljene prvič, npr. mehurjevec iperit. Posebnost prve svetovne vojne je bila pozicijska vojna. [uredi] Bojišča prve svetovne vojne(glej tudi Kronologija prve svetovne vojne)
[uredi] Orožje[uredi] PoslediceNajvečja posledica prve svetovne vojne je bila druga svetovna vojna, saj niso bila odpravljena vprašanja, ki so začela prvo. [uredi] Žrtve in škoda[uredi] Reference in viri[uredi] Glej tudi[uredi] Zunanje povezave  Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:
|
_crowned.svg){kind=small}
