|
|
Pripomočki |
Celje
Celje [cêlje] je mesto in sedež istoimenske mestne občine v Republiki Sloveniji. Srednja nadmorska višina mesta je 238 m. S 45.826 prebivalci je Celje tretje največje slovensko mesto.
[uredi] Mestne četrti in krajevne skupnostiMesto Celje ima 10 mestnih četrti in mestna občina 9 krajevnih skupnosti:
[uredi] Mestni predeli[uredi] Zgodovina mesta
Prva naselbina se je pojavila v času halštatske kulture. Za časa Keltov je bil kraj znan kot Keleja, kar v starem keltskem jeziku pomeni zaklonišče ali zavetišče.[navedi vir] V 1. stoletju pr. n. št. so naselbino osvojili Rimljani in jo poimenovali Celeia (Civitas Celeia). Mestne pravice je pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo l. 46, med vladavino rimskega cesarja Klavdija (10 pr. n. št.-54, vladal 41-54). Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z obzidjem in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga Troja« - Troia secunda. Rimska cesta skozi Celeio je vodila iz Ogleja (Aquileia) v Panonijo. 
Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je Marsov tempelj slovel v celotnem rimskem imperiju[navedi vir]. Celeio je Konstantin I. Veliki (272-337) okoli leta 320 pripojil Ogleju. V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem srednjem veku so ga obnovili. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom Cylie (v Admontovem letopisu, napisanem v času med letoma 1122 in 1137). Mesto je dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, mestne pravice pa 11. aprila 1451, z ukazom Celjskega grofa Friderika II. Prva gimnazija v Celju je bila ustanovljena leta 1808 in spada med najstarejše v Sloveniji. [uredi] PrebivalstvoEtnična sestava 1991:
Prebivalstvo je v Celju počasi naraščalo. V štiristo letih se je komaj podvojilo. V prvi polovici 19. stoletja je bilo Celje med južnoštajerskimi mesti na tretjem mestu, Maribor je imel 1834, Ptuj pa 1630 prebivalcev. Največ je bilo Slovencev. Nekaj je bilo nemških naseljencev iz Avstrije in deloma iz Nemčije. Po letu 1600 se je naselilo več Italijanov. Naselili so se tudi iz Sudetskih dežel (Čehi, Nemci). V letu 2007 je imelo Celje 45.826 prebivalcev, prebivalstvo je naglo naraslo, v zadnjih 8 letih za kar 8000. Z okolico ima mesto 71.144 prebivalcev. [uredi] Imena mesta
[uredi] Znamenitosti[uredi] Zgodovinske in kulturne stavbe
[uredi] Sakralne stavbe
[uredi] Hoteli[uredi] Mostovi
[uredi] KulturaPredstavlja etnološko zbirko, bolj celjske okolice, kot mesta samega, osnovne panoge poljedelstva, živinoreje, lesarstva, sadjarstva in vinogradništva ter hmeljarstva. Muzej hrani bogato zbirko težkih in drobnih orodij za obdelavo zemlje in druga spremljajoča dela, večino orodij so izdelali domači mojstri. Prikazana so tudi orodja domače obrti za predilstvo, tkalstvo, barvarstvo, lončarstvo, čebelarstvo, pletarstvo. Dodana je tudi zanimiva zbirka svetovne popotnice in pisateljice ter pesnice Alme Maximiliane Karlin. Velik del muzeja je namenjen obsežnim etnološkim zbirkam in številnim obrtem v mestu Celju in okolici mesta. Obrti so prikazane v obliki ulice, kot je dejansko v Celju obstajala in po njej hodimo. Manjka pa tisti del Celja, ki je največji in najmočnejši - industrija, to si lahko pogledate v podrti Cinkarni - »Šmelc«. Na tem prostoru so leta 2005 postavili temelje za nov tehnološki polis z mednarodno univerzo, ki bo dokončan do leta 2013. [uredi] Znani Celjani in osebnosti rojene v Celju
[uredi] Pobrateni mestiCelje je pobrateno z mestoma:
[uredi] Glej tudi[uredi] Opombe
[uredi] Viri
[uredi] Zunanje povezave Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
